Rimsko cesarstvo je na vrhuncu svoje moči dejansko posedovalo polovico takratnega civiliziranega in znanega sveta. Pred njo so se poklonila plemena, ljudstva, države. Rimljani niso nikoli vključili dežele Magna Germania. Ali je eden največjih imperijev v zgodovini človeštva zlomil zobe proti neposlušnim Nemcem? Poskusimo ugotoviti.
Najprej je vredno razumeti, kaj je bil Rim ob koncu 1. stoletja našega štetja in kaj je bila Nemčija v tistem trenutku. Nemčija je »divje polje«, ki ga naseljujejo razpršena plemena, ki so na ravni plemenske skupnosti. Večinoma so Nemci živeli v nekaj podobnih vaseh od nekaj deset do nekaj sto ljudi. Rim je univerzalno, visoko organizirano cesarstvo sužnjev z enotnim političnim sistemom in protoregularno vojsko.
Rimska ekspanzija ni nikoli potekala po načelu: »Osvojimo tamkajšnje staroselce. Kaj za? In kar tako!" Ker je bil Rim sužnjelastniško cesarstvo, so ga zanimala predvsem gosto poseljena območja, da bi med vojaškimi pohodi ujeli sužnje. Rim je dolgo ostal le v tistih krajih, kjer je bilo mogoče kaj vzeti, kjer so bili dragoceni viri ali ozemlja, primerna za kmetijstvo, in tudi tam, kjer so potekale najpomembnejše trgovske poti.
Poglejmo si glavne rimske pohode v zgodovini republike in cesarstva. Vojna s Kartagino in severnoafriškimi ljudstvi je potekala za nadzor nad morskimi trgovskimi potmi. Iz istih razlogov je potekala vojna z grškimi državami. Rimljani so šli v Španijo po sužnje in kovine. V Galijo iz istih razlogov in tudi zaradi zavzemanja novih dežel za rimsko kolonizacijo. Osvojitev Britanije je bila predvsem posledica bogatih nahajališč kositra in bakra na otokih, stoletja svojega bivanja so Rimljani uspeli iz skeletov izčrpati skoraj vso površinsko kovino pojav.
Egipt je bil zajet zaradi kmetijskih ozemelj, rudnikov zlata na jugu doline Nila in trgovskih poti z vzhodom, vključno z Indijo in Kitajsko. Slednji razlog je imel pri osvajanju Judeje in dela Bližnjega vzhoda nepomembno vlogo. Toda iz neznanega razloga navzdol po Nilu do plemen črnih Nubijcev, kjer ni nič drugega kot divjaki in krokodili, v svojem času niso šli ne Rimljani ne Egipčani.
Enako se je zgodilo z deželami Nemcev. Kaj je bilo treba vzeti ljudem, ki živijo v neprehodnih gozdovih in ob praznikih (no, torej za vojno) golo telo namazati z medvedjimi iztrebki? In to ni šala. Seveda so Rimljani večkrat odšli v Nemčijo. Toda naloga, da bi poskušali osvojiti ta ozemlja v širšem pomenu, nikoli ni bila. Julij Cezar je bil eden prvih, ki je "hodil" v Nemčijo, saj je tam organiziral tradicionalni rimski pokol, da bi ustrahoval lokalna plemena. Pravzaprav je večina rimskih vojaških voditeljev odšla tja s to nalogo: organizirati krvavi teror, da Nemci niti pomislili ne bi splezali na nerimsko ozemlje. Pomembno je razumeti, da so bili Rimljani seveda "krvavi psi", le Nemci so bili popolnoma vredni svojega »civilizirali« sosede in počeli enako – redni vpadi na rimsko ozemlje, da bi zajeli sužnje in rop.
Zato je bilo treba plemena ustrahovati in postaviti v tributarne odnose. Nemci so Rimljanom plačevali poklon, večinoma naravne izdelke, za rimske legije pa so oskrbovali tudi vojake kot pomožne – zavezniške bojevnike. O kolonizaciji in romanizaciji nemških dežel ni bilo govora: takrat so bile to večinoma zelo revne in skromne dežele. na ozemlju "Magna Germania" so ležali neprehodni gozdovi, tam se je bilo v rimskem obsegu ukvarjati s kmetijstvom nemogoče. Tudi če bi Rimljani posekali gozdove tako, da bi tja pregnali več deset tisoč sužnjev, zaradi podnebja Nemčija ne bi mogla postati učinkovita agrarna regija s takratnim kmetijstvom. Absolutno ni donosna naložba sil in sredstev, če imate žitnice imperija, kot so Španija, Italija, Sicilija, Afrika (sodobna Tunizija) in Egipt.
Seveda so se Nemci občasno uprli rimski vladavini: niso hoteli plačati davka, odhajali so v napade in napadali obmejna taborišča legij. Najbolj znan nastop Nemcev je bil seveda poboj v Tevtoburškem gozdu, ko je konfederacija germanskih plemen in nemška pomožna vojska, ki je prešla na njihovo stran, je več dni premagala 3 rimske legije, ki so korakale na pohodu bitke. Ko pa govorimo o bitki pri Tevtoburgu, se mnogi pozabijo spomniti, da so nekaj let pozneje Rimljani poslali novo kaznovalno odpravo v Magna Germania in premagali Nemce. Hkrati pa ne smemo misliti, da so v vstaji sodelovali vsi Nemci. Številna plemena so ostala ob strani ali pa so hitela, da bi čim prej postala prijateljica z Rimljani, kar je nakazovala svojo nedolžnost, saj so dobro vedela, kaj bo cesarstvo storilo naprej.
Prav tako bi bilo zmotno misliti, da je vse v odnosih med Rimljani in Germani temeljilo samo na terorju: slabovoljni Nemci so trepetali pred cesarstvom in le nekaj odkrito odbitih voditeljev je nekaj poskusilo narediti. Nemčija je bila za Rimljane skozi zgodovino problem. Ker ni šlo za eno samo državo, s katero bi se lahko strinjali, ampak za razpršenost plemen in klanov. Nekdo bi se lahko ustrašil, a kaznovalne odprave do nekoga niti niso prišle. Nekateri so ne glede na vse nenehno napadali Rimljane, drugi so aktivno trgovali z Rimljani. In kar je najpomembneje, Rimljani so aktivno vadili podkupovanje voditeljev, tako da so se bodisi prepirali med seboj ali vsaj niso motili meje. V ta namen so v Italiji delovale celo posebne nakitne delavnice "barbariacarii", ki so izdelovale nakit posebej za darila Nemcem: zelo svetle, barvite, "ciganske" izdelke. Rimljani sami tega niso nosili. Na splošno so bili odnosi med cesarstvom in plemeni raznoliki in zapleteni.
>>>>Ideje za življenje | NOVATE.RU<<<<
Za zaključek je pomembno razumeti eno stvar: ko so Rimljani to res potrebovali, so dosegli, kar je stalo in ne glede na to, koliko legij je stalo. Najbolj ilustrativen primer v tem pogledu je Judeja, prek katere je potekala trgovina z vzhodom, vključno z Indijo in Kitajsko. Sprva je bila Judeja rimski protektorat. Vendar je Rim zaradi notranje politične nestabilnosti judovske države nenehno izgubljal nadzor nad to regijo. V nekem trenutku so Rimljani preprosto zavzeli Judejo in jo vključili v svojo sestavo. Judje so se uprli, pobili rimske legije, osvobodili njihova mesta. In kako se je vse skupaj končalo vsakič in na koncu?
In enako kot vedno: imperij z veliko večjo gospodarsko močjo in tako rekoč neomejenim mobilizacijskim potencialom sorazmerno majhnega kraljestvo Bližnjega vzhoda je preprosto prebavilo vse upornike in tiste, ki se niso strinjali z izvozom "rimske demokracije" v obliki legij 4,5 tisoč zla moških. In na koncu je namesto templja ostal samo zid objokov, povsod pa so bili obešeni kipi cesarja, Jupitra in vijoličastih standardov s "S.P.Q.R". Če je Rimsko cesarstvo o komu zlomilo zobe, potem to zagotovo niso bili razkropljeni Nemci, ampak Partija, ki je kasneje postala Sasanidsko cesarstvo ali Drugo perzijsko cesarstvo. Ampak to je povsem druga zgodba.
V nadaljevanju teme preberite o zakaj v starem rimu v ceste so bili vstavljeni skrivnostni beli kamenčki.
vir: https://novate.ru/blogs/161021/60898/